Rumena tapeta

Mlado žensko mož zdravnik odpelje v poletno hišo, da bi si odpočila od živčne motnje, ki jo je zajela po porodu. Ker ji je pisanje in delo prepovedano, na skrivaj piše dnevnik in dneve preživlja v sobi, oblepljeni z rumeno tapeto. Vzorci na steni polagoma zasedejo vso njeno pozornost in zazdi se ji, da se v njih nekaj premika. Pripoved raziskuje domačo zaprtost, zdravljenje s počitkom in zdravniško besedo, ki bolnici odreka verodostojnost. Gilman iz tega izpelje kratko prvoosebno besedilo, v katerem prisila dobi obliko more.