Celoten katalog

Roman o ljubezni in pustolovščini. V Londonu na začetku 20. stoletja Helen Wynton, revna mlada tajnica, sanja, da bi videla večni sneg Alp. Bogati Američan Charles Spencer sliši to željo in, ne da bi razkril svoje ime, plača majhnemu časopisu, da jo pošlje pisat članke v velik hotel v Maloji v Švici. Toda Mark Bower, bogat moški, ki se preveč zanima zanjo, vstopi na isti vlak. Med uglednimi gosti, gorskimi vodniki in ledeniki Spencer bdi nad Helen, medtem ko star vodnik Stampa skriva davno bolečino, povezano z Bowerjem. Zgodba o ljubezni in napetosti v veličastnih pokrajinah Švicarskih Alp.

Angleški roman Thomasa Hardyja, izšel leta 1873. Nekega zimskega dne pride Stephen Smith, mladi pomočnik londonskega arhitekta, v odročno obmorsko vas na zahodu Anglije, da bi pregledal staro cerkev, ki jo je treba obnoviti. Nastani se pri župniku in se zaljubi v njegovo hčer Elfride, mlado žensko z modrimi očmi. Toda Stephen skriva skrivnost: njegov oče je zidar prav v tej vasi. Župnik nasprotuje poroki in Stephen odide delat v Indijo, da bi obogatel. Tedaj Elfride spozna Henryja Knighta, kritika, ki ga Stephen občuduje bolj kot kogar koli drugega. Občutljiv roman o ljubezni in o teži družbenih razredov.

Več zgodovinskih in literarnih osebnosti je predstavljenih skozi njihova znamenita razmerja, zaznamovana s privlačnostjo, sporom in vzajemnim vplivom. Vsak par razkrije svojevrstno dinamiko, ki spaja strast, častihlepje in tekmovalnost. Pripoved raziskuje te vezi s pripovednim pogledom in izpostavi njihov odtis na posameznih poteh. Knjiga prinaša niz živih in dostopnih portretov. Avtor preučuje medčloveške odnose skozi slavne in nasprotujoče si primere.

Kronika, izdana leta 1889, v istem letu, ko se je zgodila katastrofa. Konec maja 1889 neskončno deževje napolni reke okoli Johnstowna, tovarniškega mesta v Pensilvaniji, stisnjenega na dno doline. 31. maja gorvodno popusti zemeljski jez in jezero, ki ga je zadrževal, se zgrne na mesto. Knjiga zbira časopisne novice in pripovedi očividcev: družine, zatečene na strehe, požar v razbitinah, nakopičenih ob kamnitem mostu, iskanje mrtvih in nato pomoč, poslano iz vse države. Neposredno in pogosto pretresljivo pričevanje dobe o tragediji, ki je pretresla vso Ameriko.

Arheolog, ki potuje po Andaluziji, sreča iskanega razbojnika don Joséja, nato pa Rominjo, ki v Córdobi vedežuje. Nekaj mesecev pozneje don Joséja znova najde v ječi, na predvečer usmrtitve, in prisluhne njegovi izpovedi. Nekdanji desetnik, ki so mu obljubljali napredovanje, pripoveduje o srečanju s Carmen, o dezerterstvu in o tihotapskem življenju, v katero ga je potegnila. Novela raziskuje ljubosumje, svobodo, ki je Carmen ne prepusti nikomur, in pogled učenega popotnika na španske Rome. Mérimée to zgodbo vgradi v učeno raziskovanje, ki še poudari njeno hladnost.

Fjodor Karamazov, razuzdani oče, se zoperstavi najstarejšemu sinu Dmitriju zaradi dediščine in zaradi iste ženske. Okrog njiju ubereta nasprotni poti Ivan, ki ga muči vprašanje zla, in Aljoša, novinec v samostanu, medtem ko ju opazuje služabnik Smerdjakov. Ko starca umorijo, sum pade na Dmitrija, in sojenje vsakogar prisili, da pove, v kaj verjame. Roman raziskuje krivdo, svobodo in vero v svetu, kjer se zdi vse dovoljeno. Dostojevski kriminalno pripoved požene tako daleč, da vpraša, kdo v družini je sploh nedolžen.

Lucy Graham, privlačna mlada ženska s skrivnostno preteklostjo, se poroči z bogatim možem in se ustali v udobnem življenju. A deli njene preteklosti privrejo na dan in zbudijo sum Roberta, bližnjega znanca, odločenega razkriti resnico. Napetost narašča okoli Lucyjine prave istovetnosti in njenih namenov. Zgodba postopoma razkriva skrivnosti in prevare v ozračju napetosti, ki nenehno krepi. Avtorica gradi zavzemajoč roman o videzu, prevari in posledicah preteklosti.

Emma Woodhouse, premožna mlada ženska, prepričana o svoji presoji, si je za opravilo izbrala sklepanje porok v svoji okolici. V prepričanju, da dela za srečo drugih, vodi prijateljico brez premoženja in po svoje razlaga namere vseh okrog sebe. Njeni načrti se polagoma obrnejo proti tistim, ki naj bi jim koristili, in proti njej sami. Roman raziskuje slepoto za lastne napake, stanovske razlike v angleški vasi in prehod od gotovosti k dvomu. Jane Austen vodi družbeno komedijo, v kateri ironija potrpežljivo popravlja svojo junakinjo.

Lucy, mlada Angležinja na potovanju po Italiji, odkrije svet, ki je svobodnejši in silovitejši od tistega, v katerem je odrasla. Srečanje z Georgeom, iskrenim in strastnim možem, omaje njene gotovosti in družbene navade. Ob vrnitvi v Anglijo mora izbirati med varnostjo običajnega življenja in močjo svojih resničnih čustev. Skozi njeno pot roman raziskuje napetost med željo in družbenimi normami. Avtor ponuja eleganten in svetel roman o osvoboditvi, ljubezni in pogumu biti to, kar si.

Ameriški roman iz leta 1915. Nekega junijskega jutra mladenič, ki se imenuje Walker Farr, hodi po cestah Nove Anglije. Videti je kot potepuh, a govori kot izobražen človek in skriva svojo preteklost. Ustavi se v Marionu, mestu bombažnih tovarn, kjer trebušni tifus pesti revne družine. Vzrok je rečna voda, ki jo prodaja družba polkovnika Dodda, ta pa ima v rokah tudi politike zvezne države. Ne da bi zase karkoli zahteval, se Farr vključi v boj in spozna Kate Kilgour, Doddovo tajnico. Živahen roman o pogumu enega samega človeka nasproti politični mašineriji.

Angleški roman, drugi del „romana iz Sussexa“. Leta 1908 se v obmorskem mestu na jugu Anglije nekdanja sobarica Ruth poroči z delavcem Erniejem Casparjem, ki kot svojo hčer vzgaja malo Alice, rojeno še pred njuno poroko. Leta minevajo: rodijo se še drugi otroci, Ernie izgubi delo, najemnino pa dolgujeta Alfu, Erniejevemu bratu, ki si še vedno želi Ruth. Vanjo se zaljubi Joe Burt, sindikalist s severa. Stavk je vse več, strah pred vojno pa raste vse do poletja 1914. Občutljiv portret močne in zveste ženske iz ljudstva.

Ameriški življenjepis, izdan še za življenja svojega junaka. John Algernon Owens pripoveduje o življenju Willarda Glazierja, rojenega v skromni družini v zvezni državi New York: otroštvo na kmetiji, leta učiteljevanja, nato državljanska vojna v konjenici Unije, ujetništvo, zapor in pobeg. Ko postane uspešen pisatelj, Glazier na konju prečka Združene države, nato pa se s kanujem spusti po Mississippiju, za katerega trdi, da je našel njegov pravi izvir, vse do Mehiškega zaliva. Portret, poln občudovanja, bogat s pismi in časopisnimi članki tistega časa.

Ameriška in praktična družina Otis kupi angleško graščino, o kateri lastnik pravi, da v njej straši že tri stoletja. Duh sira Simona množi prikazni, verige in krvave madeže, a od prišlekov ne dobi pričakovane groze. Ponižan od najemnikov, ki čistijo njegove sledi in se mu posmehujejo, najde nepričakovano sogovornico v mladi Virginii. Pripoved raziskuje srečanje Novega sveta z angleškim izročilom in prostor, ki ga posmeh pusti sočutju. Wilde najprej vodi parodijo strašljive zgodbe, nato pa ji spremeni ton.

Hermann, častnik inženirskih enot, noč za nočjo opazuje kvartanje svojih tovarišev, ne da bi kdaj stavil na eno samo karto. Izve, da naj bi stara grofica poznala skrivnost treh zmagovitih kart, ki jo je nekoč dobila v Parizu, in se odloči, da ji jo iztrga. Da bi se ji približal, se dela zaljubljenega v Lizaveto, revno mlado dekle, ki ga je grofica vzela k sebi in ki ji dela družbo, in neke noči se prikrade v hišo. Povest raziskuje pohlep, hladno preračunljivost in tisti delež naključja, ki ga noben izračun ne more zmanjšati. Puškin ohranja ravnovesje med študijo značaja in fantastično zgodbo, ne da bi kdaj povedal, kaj prevlada.

Po vrnitvi iz Evrope se doktor Simão Bacamarte naseli v brazilskem mestecu Itaguaí in pozneje tam ustanovi umobolnico, Zeleno hišo, da bi znanstveno preučeval norost. Njegova merila se iz tedna v teden širijo: najprej en ugleden meščan, nato toliko prebivalcev, da umobolnica nazadnje zapre štiri petine mesta; zatem pridejo za rešetke najbolj razumni. Mesto se vznemiri in se nato upre, medtem ko učenjak nadaljuje svoj dokaz. Ta kratka pripoved raziskuje meje razuma in moč tistega, ki jih začrta. Machado de Assis iz nje naredi hladno satiro, v kateri ironija nadomesti diagnozo.

Na parniku, ki se vrača iz Azije, neprespani potnik ponoči nagovori pripovedovalca in ga prosi za molk. Nemški zdravnik, pregnan na postojanko v Nizozemski Indiji, pripoveduje o obisku Evropejke, ki je od njega zahtevala nedovoljen poseg. Njegova zavrnitev, narekovana prav toliko z ošabnostjo kakor s poželenjem, ga požene za to žensko kakor človeka, ki ga je zajela blaznost. Pripoved raziskuje obsedenost, napačno zastavljeno čast in samoto Evropejcev v tropih. Zweig izpoved zapre v eno samo noč plovbe, v kateri se tek nekega človeka ne ustavi več.

Laura živi sama z očetom v osamljenem gradu na Štajerskem, daleč od vsakega sosedstva. Nesreča s kočijo pod njuno streho pripelje mlado gostjo Carmillo, katere medlost in lepota takoj prevzameta hišo. Ko njuno prijateljstvo postaja tesnejše, Laura slabi, okoliške vasi pa pretresajo nepojasnjene smrti. Pripoved raziskuje prepovedano željo, oblast nad mladim dekletom in strah, ki se naseli v zaprtem prostoru. Le Fanu četrt stoletja pred Drakulo izoblikuje trajne poteze vampirske podobe.

Ameriški politični in ljubezenski roman iz leta 1905. Jimmy Grayson, mlad in skoraj neznan odvetnik z Zahoda, nepričakovano postane kandidat svoje stranke za predsednika Združenih držav. Harley, poročevalec newyorškega časopisa, spremlja njegovo kampanjo s posebnim vlakom in se zaljubi v Sylvio, kandidatovo nečakinjo, svobodomiselno mlado žensko iz Idaha. Toda finančniki stranke hočejo, da bi Grayson o carinah molčal. Živahna pripoved o volilni kampanji in o ceni poštenosti v politiki.

Ismael, mornar brez vezi, se v Nantucketu vkrca na Pequod, kitolovko pod poveljstvom kapitana Ahaba. Ahaba je nekoč pohabil bel kit in lov nanj je postal obsedenost, ki ji podredi vse moštvo. Ladja se spušča po oceanih, med kitolovom, pripovedmi na krovu in znamenji, ki si jih nihče ne upa poimenovati. Roman raziskuje obsedenost, brezbrižnost narave in mejo med spoznanjem in pretiravanjem. Melville prepleta pustolovsko pripoved, učeno razpravo o kitih in metafizični razmislek.

Edwarda Prendicka po brodolomu poberejo na morju in ga izkrcajo na osamljenem pacifiškem otoku, kjer živita izgnani učenjak in njegov pomočnik. Prebivalci otoka z nenavadnimi potezami recitirajo Postavo kakor molitev, ponoči pa se iz laboratorija slišijo kriki. Prendick sčasoma odkrije naravo Moreaujevih poskusov in krhkost reda, ki so ga vzpostavili. Pripoved raziskuje meje znanosti, bolečino, prizadejano živemu, in to, kar loči človeka od živali. Wells napiše mračno basen o moči ustvarjanja brez vednosti o tem, kaj se ustvarja.

Rousseau izhaja iz ugotovitve, da se človek rodi svoboden, povsod pa je v verigah. Išče torej obliko združbe, v kateri bi vsak, čeprav se poveže z vsemi, vendarle ubogal le samega sebe. Iz te pogodbe izpelje ljudsko suverenost, občo voljo, zakon kot izraz vseh in vlado, ki je le služabnica. Delo raziskuje legitimnost oblasti, enakost, predstavništvo in pogoje, ki republiki omogočajo trajanje. Rousseau z razumom utemelji tisto, kar je izročilo opiralo na silo ali na božjo pravico, in to v odločnem, dokazujočem jeziku.

V Enotni državi, obdani s steklenim zidom, ljudje nosijo številko, živijo po urniku in stanujejo v prozornih stanovanjih. D-503, inženir ladje Integral, piše dnevnik, namenjen ljudstvom, ki jih bodo osvojili, dokler ne sreča I-330, ki ga potegne zunaj pravil. Za to, kar tedaj občuti, njegov jezik nima besede. Roman raziskuje svobodo, vsiljeno srečo in to, kar ostane od posameznika, ko je vse skupno. Zamjatin je moderni distopiji dal eno njenih prvih oblik.

Pustolovski roman, postavljen v bližnjo prihodnost, ko orjaška potniška letala povezujejo Plymouth in New York v tridesetih urah. Pripovedovalec, sir John Custance, vodi britansko zračno policijo in se je pravkar zaročil s Connie Shepherd, igralko, ki jo londonsko občinstvo obožuje. Pirati z neslišnimi motorji plenijo potniška letala nad Atlantikom, nato pa ugrabijo Connie, ki je isti večer odpotovala v New York. Preoblečen do nerazpoznavnosti sir John sledi njihovi sledi vse do obale Cornwalla. Hitra zgodba na meji med preiskavo in pustolovščino v zraku.

Ameriški pustolovski roman. Peter Moore, radiotelegrafist na potniških parnikih Tihega oceana, ima najostrejši sluh v svojem poklicu. V kitajski četrti San Francisca mu neka ženska z okna vrže listek, ki mu ukazuje, naj se drži stran, in omenja oddaljeno mesto: Len Yang. Klic na pomoč v Morsejevi abecedi, ugrabljena mlada Američanka in beg s sampanom po reki blizu Šanghaja ga vlečejo proti posesti »Sivega zmaja«, gospodarja rudnikov cinabarita. Hitra skrivnostna zgodba, postavljena v Kitajsko z začetka dvajsetega stoletja.