Celoten katalog

Na obali Maina v začetku dvajsetega stoletja mladi kapitan Boyd Mayo poveljuje parni jahti Juliusa Marstona, finančnika z Wall Streeta, in se zaljubi v njegovo hčer Almo. Ker ga Marston poniža pred gosti, se odloči oditi. Še isto noč ga v megli zelo stara jadrnica, natovorjena z lesom, mimogrede zatakne in odnese na odprto morje. Sledijo nevihta, pomoč ribiškim družinam, pregnanim z njihovega otoka, in boj proti Marstonu, ki si hoče prilastiti parniške proge ob obali. Roman o pustolovščini in ljubezni, poln humorja, v ritmu starih mornarskih pesmi.

Zbirka esejev, ki jo je leta 1862 izdal škotski zgodovinar John Hill Burton. S humorjem avtor riše portrete lovcev na knjige: zbiratelja, ki kupi svoj prvi dvojnik, brskača po stojnicah z rabljenimi knjigami, stalnega obiskovalca dražb, potepuškega bralca, ki bere malo vsega. Govori tudi o nastanku velikih knjižnic, o delu knjižničarjev in o klubih ljubiteljev, ki znova izdajajo stara besedila, kot je Roxburghe Club. Ta izdaja se začne z življenjepisom avtorja, ki ga je napisala njegova vdova. Učen in nasmejan pogled na ljubezen do knjig.

Angleški roman. V dolini Ziller na Tirolskem dva mlada Angleža na potovanju, pesnik in glasbenik Will Deverill in njegov prijatelj Florian Wood, afektirani estet, spoznata Linnet, mlado pastirico krav s planinskega pašnika, ki poje z izjemnim glasom. Vaški gostilničar Andreas Hausberger, njen gospodar in učitelj petja, želi iz nje narediti operno pevko in se z njo poročiti; dvori ji tudi Franz Lindner, mlad ljubosumen lovec. Od alpskih pašnikov do opernih odrov: zgodba o ljubezni in častihlepju, povedana s humorjem.

Britanski roman o vojni in ljubezni, ki ga pripoveduje sam junak. Leta 1854 Harry Hardinge, mlad častnik valižanskih fuzilirjev, v Winchestru čaka na odhod v vojno proti Rusiji. Sir Madoc Lloyd, star prijatelj njegove družine, ga povabi na veliko posestvo v severnem Walesu, kjer znova sreča lady Estelle Cressingham, ki jo tiho ljubi, in sumljivega tekmeca Hawkesbyja Guilfoyla. Nato polk odpluje na Krim: bitka pri Inkermanu, jarki pred Sevastopolom, osamljena naloga v sovražni deželi. Živa pripoved o vojakih pod zastavo z rdečim zmajem.

Ferdinand, ambiciozen pustolovec brez zadržkov, potuje po Evropi ter izkrivlja in vara tiste, ki jih sreča, da bi se povzpel. Prevzema številne istovetnosti in načine, da doseže svoje cilje, brezbrižen do posledic. Njegove spletke ga naposled izpostavijo vse bolj tveganim položajem. Zgodba spremlja njegov vzpon in spodrsljaje v svetu, ki mu vladata videz in zvitost. Roman se potopi v um preračunljivega protijunaka. Avtor gradi ostro kritiko častihlepja in dvoličnosti.

Ta zbirka združuje prve zgodbe Lu Xuna, objavljene kmalu po padcu cesarstva. Neki moški v zgodovinskih knjigah prebere, da njegovi sosedje jedo ljudi, obubožani učenjak se v krčmi oklepa svojega dostojanstva, oče kupi sinu zdravilo, prepojeno s krvjo. Resnična zgodba o Ah Q-ju, najdaljša med njimi, spremlja vaškega dninarja, ki vsako ponižanje spremeni v namišljeno zmago. Celota raziskuje suženjstvo navad in prepad med besedami in dejanji. Lu Xun piše v govorjenem jeziku, s suho prozo, ki noče tolažiti.

Odvetnik z Wall Streeta najame novega prepisovalca, molčečega in sprva brezhibnega Bartlebyja. Ko ga nekega dne prosi za povsem običajno opravilo, mu ta odgovori, da bi raje ne, in to formulo odslej postavi proti vsaki zahtevi. Naseljen v pisarni, ne da bi kaj terjal ali komu popustil, postavi delodajalca pred zavrnitev, na katero nobena oblast ne najde odgovora. Pripoved raziskuje pisarniško delo, mestno samoto in nemoč dobrohotnosti pred popolnim umikom. Melville iz drobne uradniške zgodbe izpelje vznemirljivo basen o položaju posameznika v modernem mestu.

Mladenič iz Tokia, doma malo ljubljeni mlajši sin, iskren do surovosti, sprejme mesto učitelja matematike v majhnem mestu na otoku Šikoku. Učenci ga preizkušajo že v prvih tednih, najprej pri pouku in nato med njegovim prvim nočnim dežurstvom na šoli, zbornica pa se izkaže za še bolj zahrbtno, s svojimi spletkami in vzdevki. Nezmožen preračunljivosti in kompromisov se postavi na eno stran, si nakoplje sovražnike in po svoje pripravlja maščevanje. Roman raziskuje nerodno poštenost, hinavščino ustanov in domotožje. Sōseki iz tega naredi živahno komedijo, ki jo nosi govorjeni glas, ki vse glasno sodi.

Na sveti večer mala Marie med darili najde lesenega hrestača in ga vzame pod svoje okrilje, ko mu njen brat Fritz zlomi tri zobe. Ko ostane sama v salonu, vidi, kako igrače oživijo in se spopadejo z vojsko miši, ki jo vodi sedemglavi kralj. Ranjena v boju posluša zgodbo o princesi Pirlipat, ki pojasni, od kod prihaja mali leseni vojak. Pravljica raziskuje otroštvo, mejo med sanjami in budnostjo ter zaupanje, ki ga namenimo temu, kar pripoveduje otrok. Hoffmann zgodbe vlaga eno v drugo v domišljijski pripovedi, v kateri čudežno vedno ohrani možno razlago.

Ti dve peterburški noveli vsaka po svoje sledita malemu uradniku, ki mu je prestolnica čez glavo. Akakij Akakijevič, zatirani in zasmehovani prepisovalec, se mesece odreka vsemu, da bi si dal sešiti nov plašč, ki mu končno prinese nekaj spoštovanja. Kovaljov, kolegijski asesor, se zbudi brez nosu in kmalu sreča ubegli organ v uniformi, po činu višji od njega samega. Pripovedi raziskujeta ničevost činov in fantastiko, ki predre skozi upravo. Gogolj prepleta burkaštvo in usmiljenje v Peterburgu, kjer ima nesmisel moč predpisa.

V penzionu na Rivieri beg gospe Henriette, ki je odšla z mladim Francozom, spoznanim dan prej, razdvoji mizo stalnih gostov. Pripovedovalec, edini, ki to žensko brani, kmalu zatem prejme zaupanje gospe C., sedeminšestdesetletne Angležinje, ki že dvajset let hrani spomin na en sam dan. Vdova brez opravil je nekega večera v igralnici v Monte Carlu opazovala ne obrazov igralcev, temveč njihove roke. Roke zelo mladega moškega jo zadržijo in odloči se poseči vmes. Pripoved raziskuje nenadno strast, naključje in tisti del življenja, ki obsega štiriindvajset ur.

Irene Wagner na Dunaju živi brezoblačno meščansko življenje ob možu, uglednem odvetniku, in dveh otrocih, že nekaj mesecev pa se dobiva z mladim pianistom. Ko stopi iz njegovega stanovanja, jo ogovori neznanka, se predstavi kot zapuščena ljubica tega moškega in zahteva denar. Zahteve se ponavljajo in strah pred razkritjem se naseli v najbolj vsakdanje kretnje v hiši. Zweig sledi učinku izsiljevanja na žensko, ki se ne more nikomur zaupati in začne svoje bližnje opazovati z novo pozornostjo. Pripoved raziskuje krivdo, molk in to, kar skrivnost naredi z urejenim življenjem.

Pet biografskih študij o šestih ljudeh stare Anglije, ki so večinoma ostali v senci: Magdalen Herbert, prijateljica pesnika Johna Donna; valižanski pesnik in zdravnik Henry Vaughan; pisec komedij George Farquhar; Topham Beauclerk in Bennet Langton, prijatelja Samuela Johnsona; ter kritik William Hazlitt. Od leta 1561 do 1830 avtorica spremlja njihove družine, prijateljstva in dela. Živi portreti, polni resničnih podrobnosti iz treh stoletij angleškega življenja.

Leta 1866 nepojasnjena morska pošast vznemirja mornarice sveta, julija 1867 pa se profesor Aronnax vkrca, da bi ji sledil. Ob trku s pošastjo ga skupaj s kanadskim harpunarjem vrže v morje, njegov sluga pa skoči za njim: vse tri poberejo na Nautilus, podmornico pod poveljstvom kapitana Nema. Kot gostje in hkrati ujetniki moža, ki je pretrgal z vsem kopnim, z njim prepotujejo oceane sveta. Roman raziskuje znanost, svobodo človeka, ki živi zunaj zakonov vseh držav, in privlačnost tedaj neznanega podvodnega sveta. Verne prepleta naravoslovni popis in pustolovsko pripoved, v ritmu postankov in neviht.

Ta zbirka združuje deset Poejevih zgodb, od hiš, ki jih razjeda lastna preteklost, do izpovedi morilcev, ki verjamejo, da so povsem pri zdravi pameti. V njej so Konec Usherjeve hiše, Maska rdeče smrti, Izdajalsko srce in prva preiskava viteza Dupina. Večino v prvi osebi pripoveduje pripovedovalec, razpet med razumom in grozo, napetost pa narašča do zadnje vrstice. Celota raziskuje krivdo, norost, smrt in meje uma, ki jih opazuje. Poe tu utrdi trajne oblike grozljivke in detektivske zgodbe.

Čičikov pride v podeželsko mesto, se prikupi tamkajšnji družbi in obišče okoliške posestnike. Ponudi jim nenavaden posel: odkupil bi tlačane, ki so umrli po zadnjem popisu, a so še vedno v registrih in svojim gospodarjem nalagajo davek. Od posestva do posestva se zvrstijo skopuh, grobijan, nezaupljiva vdova in sanjač, dokler se mesto ne začne spraševati o svojem obiskovalcu. Roman raziskuje pohlep in deželo, ki jo izdajajo njene drobne poravnave. Gogolj iz tega naredi komično galerijo, ki se polagoma prevesi v moralni popis.

Pariz, leto 1482: mlada Esmeralda pleše na trgu Grève, medtem ko mesto praznuje praznik norcev. Iznakaženi zvonar Quasimodo in nadduhovnik Claude Frollo, ki ga je vzgojil, sta oba pretresena ob njej. Med samostanom, Dvorom čudežev in sramotilnim odrom dekle postane predmet želje, ki se ne izreče. Roman raziskuje fanatizem, nasilje množic, lepoto in grdoto ter katedralo kot kamniti spomin neke dobe. Hugo iz srednjeveškega Pariza naredi samostojno osebo, obnovljeno ulico za ulico.

Sedemnajst med seboj povezanih šaljivih zgodb, ki jih Torchy pripoveduje v pogovornem jeziku New Yorka. Rdečelasi Torchy je bil nekoč pisarniški kurir, zdaj pa je osebni tajnik predsednika velikega podjetja; poročen je z Vee in imata dojenčka. Zgodbe se dogajajo v letih 1918 in 1919, v New Yorku in njegovih predmestjih, ob koncu prve svetovne vojne. V pisarni in doma po svoje pomaga sodelavcem, sosedom in prijateljem, pogosto v ljubezenskih zadevah. Živahen in zabaven pogled na tedanje ameriško življenje.

Benjamin Franklin pripoveduje svojo pot od bratove tiskarne v Bostonu do javnih poslov v Filadelfiji. Opisuje samoukovo učenje, prve časopise, bralna društva, ki jih ustanavlja, in svoj načrt, kako si pridobiti trinajst vrlin. Pripoved sledi obrtniku, ki postane založnik, izumitelj, ugledni meščan in nato predstavnik kolonij v Evropi. Knjiga raziskuje delo, varčnost, javno korist in misel, da se značaj gradi tako, kakor se izuči obrt. Franklin poda eno prvih pripovedi o osebnem uspehu, in to v tonu pisma sinu.

V desetem letu obleganja Troje Agamemnon Ahilu vzame ujetnico, ki mu je pripadala, in najboljši med Ahajci se umakne v svoj šotor. Brez njega grška vojska bije boj na ravnini: dvoboj Parisa in Menelaja, Diomedovi podvigi, Hektorjevo slovo od Andromahe. Odposlanstvo pride rotit Ahila, naj se vrne, a zaman, medtem ko Trojanci prodirajo in predrejo nasip pred ladjami. Ta prva knjiga raziskuje jezo, čast in težo bogov nad ljudmi. Homer vsakemu bojevniku da ime, poreklo in podrobno opisano smrt.

Leta 1805 Rusija vstopi v vojno z Napoleonom, peterburški saloni pa o tem razpravljajo v francoščini. Roman sledi Pierru Bezuhovu, nerodnemu dediču, ki išče smisel, knezu Andreju Bolkonskemu, ki odide na fronto, da bi ubežal svojemu življenju, in Nataši Rostovi, katere otroštvo se konča med dvema plesoma. Od Moravske do požara Moskve se zasebne usode vozlajo sredi vojsk. Delo raziskuje ljubezen, smrt, vero in delež posameznikov v dogodkih. Tolstoj prepleta družinsko kroniko z razmislekom o zgodovini in zavrača, da bi jo pojasnjevali veliki možje.

Trojanci so prišli do ladij in ogenj že grozi ladjevju, ko Patroklos od Ahila izprosi njegovo orožje, da bi jih odbil. Njegova smrt pod Hektorjevimi udarci Ahila vrne v boj, z oklepom, ki ga je skoval Hefajst, in z besom, ki ga nič ne ustavi. Ravnina, nato reka, nato troje obzidje vidijo, kako se moža srečata, mesto pa gleda. Ta druga knjiga raziskuje žalovanje, maščevanje in usmiljenje, ki ga sovražnik še zmore vzbuditi. Homer pesnitev pripelje do Hektorjevega pogreba, po noči, ko pride oče prosit za truplo svojega sina.

Angleški roman. Nekega majskega jutra leta 1919 slikar Philip Esdaile v svojem ateljeju v londonskem Chelseaju pripravi zajtrk za prijatelje. Nenadoma v bližini strmoglavi letalo in dva letalca, ujeta v isto padalo, padeta na streho: eden je mrtev, drugi, Chummy Smith, slikarjev prijatelj iz vojne, preživi. Na strehi leži pištola, iz katere je bilo streljano. Namesto da bi obvestili policijo, se prijatelji odločijo, da bodo zadevo ohranili v tajnosti in resnico iskali sami med seboj. Izvirna in ironična preiskovalna zgodba, ki jo pripoveduje eden od gostov.

Angleški roman, nadaljevanje knjige Šola svetnikov. London, 1869. Robert Orange, mlad katoliški poslanec francoskega rodu in Disraelijev varovanec, se poroči z Brigit, mlado vdovo, ki jo ljubi s skoraj mistično ljubeznijo. Že na dan poroke se izve, da je Brigitin prvi mož, za katerega so mislili, da je utonil, živ, zato njun zakon ni veljaven. Med politiko, vero in sodbo družbe se mora Orange odločiti, kako ravnati, medtem ko se častihlepna lady Sara de Treverell začne zanimati zanj. Resen roman o ljubezni, časti in vesti.